Nekaj časa nazaj, je del ekipe Lačne Bučke preživljal čas v Italiji. To pomeni veliko dobre italijanske hrane, in med drugim so se na krožniku znašle tudi artičoke ter ta zanimiva zelenjava, po kateri smo vas pred dnevi spraševali – rapini.

Iskreno, z rapini sem se srečala prvič, vendar me je njihov okus res povsem prevzel. Žal pa mi moji italijanski prijatelji niso znali povedati kaj več o njih, razen to, da so značilni za južne predele Italije.
Na tržnici sem jih spoznala pod imenom friarielli, saj jih tako imenujejo v okolici Neaplja, v Italiji (npr. Apulji) pa so poznani tudi pod imenom cime di rapa, pa tudi kot broccoletti di rapa ali pa samo broccoletti, ki v prevodu pomeni majhen brokoli, pa tudi broccolo selvatico (divji brokoli). V angleškem jeziku jih poznamo kot broccoli rabe, pogosteje pa tudi kot rapini. Razlog, da se v imenu uporablja brokoli, je zaradi podobnih cvetnih popkov, vendar pa nimajo takšnih glavic kot brokoli. Kot ste nekateri ugotovili, so listi zelo podobni listom navadne repe. Cime di rapa v prevodu pomeni vrh repe, vendar pa je navadna repa podvrsta naše zelenjave. Se pa lahko tudi mladi repni listi uporabljajo podobno kot rapini, poleg tega pa niso nič manj okusni (klik).
Rapini (Brassica rapa var. Ruvo) izvirajo iz območja Mediteranske Evrope, kjer se še danes pogosto uporabljajo. Najpogosteje jih lahko najdemo v južnih predelih Italije, pa tudi v severnozahodni Španiji, kjer vsako leto celo organizirajo festival. Rapine pa lahko pogosto najdemo tudi v italijansko-ameriški kuhinji.
Okus rapinov bi lahko opisali kot oreščkasto grenek, ki je lahko tudi malo pikanten. Vendar je grenkoba manjša, kot npr. pri radiču. Uporabljajo se v testeninah, narastkih, juhah, najpogosteje pa kar s česnom prepražene v oljčnem olju. Na slednji način smo jih pripravili tudi mi.

Poleg rapinov, smo v glavno jed vključili tudi artičoke, ki so znane po svojih zdravilnih učinkih. Zaradi dobrega okusa pa so zelo pogoste tudi v kulinariki. Bogate so s folno kislino, magnezijem in manganom, v manjših količinah pa vsebujejo tudi druge vitamine in minerale.
⏱ Enostavna vendar daljša priprava (vsaj 50 min) ? Hranljivo, z malo manj kalorijami ? Dražje in redke sestavine ? Brez glutena
Torej, celotno kosilo je bilo sestavljeno iz kremne korenčkove juhe, prepraženih artičok z limoninim sokom in peteršiljem, prepraženimi rapini s česnom, ter mešana zelena solata.
Zaenkrat še nismo opazili rapine ali pa repine cime kjerkoli v prodaji, vendar če jih boste kje zasledili, vam jih vsekakor priporočam. Artičoke se pri nas lahko dobi, vendar pa so drage in posledično tudi manjkrat na našem jedilniku. Lahko pa vam zatrdim, da so tudi v olju vložene artičoke odlične in mogoče bolj dosegljive – pa še manj dela je z njimi 🙂
Recept, priprava in cena obroka
Masa (g ali ml) |
Cena za 4 osebe (EUR) |
|
Juha |
||
Korenje |
400 |
0.40 |
Čebula |
100 |
0.16 |
Oljčno olje |
10 |
0.06 |
Sol |
5 |
0.00 |
Glavna jed |
||
Artičoke |
500 |
4.00 |
Limonin sok |
100 |
0.16 |
Petršilj |
50 |
0.50 |
Rapini |
500 |
2.50 |
Česen |
70 |
0.70 |
Sol |
5 |
0.00 |
Oljčno olje |
20 |
0.12 |
Solata |
||
Zelena solata |
300 |
1.13 |
Rukula |
100 |
1.15 |
Oljčno olje |
10 |
0.06 |
Fižol |
100 |
0.13 |
Sol |
3 |
0.00 |
Skupaj |
11.06 |
Še preden smo se lotili kuhanja kremne juhe, smo pripravili artičoke. Vsaki veliki cvetni glavici smo odstranili pecelj. Cvetni glavici pa smo odstranili zunanje lističe in odrezali vršičke lističev, ki so trdi. Pri tem moramo opozoriti, da je žal ogromno odpada. Ker so bile glavice velike, smo jih narezali na štiri dele. Uporabili smo tudi peclje, ki smo jim le odstranili zunanji rob, tako da je ostala le mehka sredica. Očiščene dele smo namočili v vodo, ki smo ji dodali limonin sok, da s tem preprečimo potemnitev artičok.

1.) Za kremno korenčkovo juho, smo v večjem loncu na oljčnem olju na hitro prepražili na kose narezano čebulo in korenje, zalili z vodo in pustili kuhati, da se je zelenjava skuhala. Na koncu smo vse skupaj zmiksali s paličnim mešalnikom in po okusu solili.
2) Za pripravo artičok smo na večji ponvi segreli oljčno olje in jih na začetku prepražili, nato pa dodali malo vode in ponev pokrili, da so se artičoke omehčale.
2.1) Ko so bile dovolj omehčane, smo ponev odkrili, da je voda izparela, artičoke pa so se zlato prepražile. Preden smo jih postregli, smo jih pokapljali z limoninim sokom, jih malo posolili in jim dodali svež petršilj.
3.) Medtem, ko so se artičoke kuhale, smo pripravili rapine, za katere je potrebno veliko manj časa. Na oljčnem olju smo na hitro prepažili česen in nato dodali rapine ter jih pražili tako dolgo, da so se zmehčali. Po okusu smo jih tudi malo posolili.
Poleg glavne jedi smo si privoščili tudi zeleno solato z rukolo in fižolem, ki smo jo začinili z oljčnim oljem in soljo.
Cena našega kosila za 4 osebe je na koncu znašala 11,6 €, kar po osebi pride 2,9€. Sicer to ni bilo najdražje kosilo, kar smo jih pripravili pri Lačni Bučki, vendar pa bi lahko bile nekatere sestavine pri nas dražje, kot pa so bile na italijanski tržnici. Vsekakor pa se vidi, da je kljub dražjim sestavinam, doma narejeno kosilo veliko ceneje, kot pa v restavraciji.
Poleg obilnega in hranljivega obroka pa se vedno prileže še kakšen odličen čaj. Pri nas je najpogosteje čaj Good Nature, ki ponujajo pestro izbiro različnih čajev, kupite pa jih lahko preko www.lekarnar.com.

Hranilna vrednost
Kljub temu, da smo se zelo najedli, se je na koncu izkazalo, da smo s kosilom v telo vnesli le 17 % dnevnih potreb po kalorijah. Pri tem pa smo vseeno zaužili kar 27 % dnevnih potreb po beljakovinah, predvsem na račun rapinov, artičok in fižola v solati. Kosilo je vsebovalo tudi 85 % vlaknin in 27 % maščob.
Na podlagi zaužitih kalorij, je bilo kosilo zelo bogato z minerali in vitamini. Od vseh mineralov smo v telo vnesli malo manj samo selena, in sicer le 11 %, vseh ostalih mineralov je bilo več kot dovolj. Predvsem smo veliko zaužili železa, kalija, magnezija, mangana in kalcija.
Od vitaminov pa smo na podlagi zaužitih le 17 % dnevnih kalorij zaužili kar 148 % dnevnih potreb vitamina A, predvsem na račun korenja, rapinov in zelene solate in pa kar 980% vitamina K o katerem smo že pisali. Kosilo pa je bilo bogato tudi z vsemi ostalimi vitamini, le vitamina D in B12 nismo zaužili, ker ju v veganski hrani tako in tako ne najdemo pogosto.
Odstotka od dnevnih potreb po celokupnih ogljikovih hidratih in škrobu ne navajamo, ker so razlike med posamezniki odvisne od zaužitih ostalih hranil. Prostega sladkorja pa v prehrani nujno ne potrebujemo.
S kosilom zaužita količina |
% od dnevnih potreb |
||
Energija |
332.2 |
kcal |
17 |
Proteini |
15.0 |
g |
27 |
Celokupna maščoba |
12.0 |
g |
27 |
Ogljikovi hidrati |
47.8 |
g |
|
Škrob |
1.4 |
g |
|
Sladkor |
9.9 |
g |
|
Prehranske vlaknine |
21.3 |
g |
85 |
Kalcij |
337.8 |
mg |
34 |
Železo |
5.607 |
mg |
56 |
Magnezij |
145.7 |
mg |
36 |
Fosfor |
342.3 |
mg |
49 |
Kalij |
1646.8 |
mg |
82 |
Natrij |
1572.3 |
mg |
286 |
Cink |
2.330 |
mg |
23 |
Baker |
0.484 |
mg |
54 |
Mangan |
1.637 |
mg |
71 |
Selen |
5.451 |
µg |
11 |
Vitamin A |
1479.9 |
µg |
148 |
Vitamin E |
6.135 |
mg |
41 |
Vitamin D |
0.0 |
µg |
0 |
Vitamin C |
106.0 |
mg |
106 |
Tiamin (B1) |
0.507 |
mg |
39 |
Riboflavin (B2) |
0.482 |
mg |
32 |
Niacin (B3) |
5.730 |
mg |
40 |
Pantotenska kislina (B5) |
1.616 |
mg |
27 |
Vitamin B6 |
0.899 |
mg |
60 |
Folna kislina (B9) |
334 |
µg |
83 |
Vitamin B12 |
0.0 |
µg |
0 |
Vitamin K |
685.8 |
µg |
980 |
Če imate kakšno vprašanje, komentarje ali pa kar tako, nam lahko pišete na info@lacna-bucka.com, pa tudi preko Facebooka in Instagrama. Veselimo se vaših sporočil, vam odgovorimo v najkrajšem možnem času 🙂
Lep ustvarjalni vikend vam želi,
Vaša Lačna Bučka
