Slovenske smernice za prehrano 2025: za zdrave, uravnotežene in trajnostne prehranske izbire

Slovenija je dolgo časa imela prehranska priporočila, ki so bila široki javnosti znana predvsem kot »12 korakov do zdravega prehranjevanja«. Bila so kratka, pregledna in praktična: jejte pestro, večkrat dnevno jejte zelenjavo in sadje, izbirajte polnovredna žita, omejite sladkor, sol, maščobe in alkohol, pijte vodo, bodite telesno dejavni.

Ta priporočila so bila za svoj čas koristna. Toda prehranska znanost je v zadnjih desetletjih zelo napredovala. Danes o prehrani ne govorimo več samo skozi kalorije, beljakovine, maščobe in vitamine, ampak tudi skozi skupine živil, prehranske vzorce, tveganje za kronične bolezni, okoljski odtis hrane in dostopnost zdrave prehrane za vse ljudi.

Zato je pomembno, da je Slovenija dobila novo, veliko bolj obsežno in znanstveno podprto podlago: Slovenske smernice za prehrano 2025.

Stare smernice: kratka sporočila za vsakdan

Prejšnja slovenska priporočila so temeljila na modelu »12 korakov do zdravega prehranjevanja«. Po podatkih FAO so bile slovenske prehranske smernice prvič objavljene leta 2000 in revidirane leta 2011. Poleg tega je Slovenija uporabljala tudi prehransko piramido in model zdravega krožnika.

Ta sporočila so bila razumljiva in primerna za hitro komunikacijo z javnostjo. Na primer: več zelenjave, več sadja, manj sladkorja, manj soli, manj mastnih mesnih izdelkov, več gibanja.

Toda takšna priporočila imajo tudi omejitve. Če rečemo »jejte več stročnic«, se takoj pojavi vprašanje: koliko več? Enkrat na mesec? Enkrat na teden? Vsak dan? Če rečemo »omejite meso«, se pojavi podobno vprašanje: kaj pomeni omejiti? In ali govorimo o vsem mesu, rdečem mesu, predelanih mesnih izdelkih ali o vseh skupaj?

Sodobne prehranske smernice morajo zato povedati več kot samo »jejte zdravo«. Ljudem, zdravnikom, dietetikom, šolam, domovom za starejše, vrtcem, menzam in oblikovalcem javnih politik morajo dati bolj konkretno orientacijo.

Nove smernice: veliko več kot plakat

Nove Slovenske smernice za prehrano 2025 so bistveno obsežnejši dokument. Gre za znanstveno podlago na 285 straneh, z 1048 referencami, ki povzema sodobno znanje o tem, kakšni prehranski vzorci najbolje podpirajo zdravje ljudi in hkrati zmanjšujejo okoljske obremenitve.

To je pomemben premik. Smernice niso več samo seznam lepih nasvetov, ampak poskus odgovora na zelo konkretno vprašanje:

Kako naj se v Sloveniji prehranjujemo, če želimo hkrati varovati zdravje ljudi, okolje in dostopnost kakovostne hrane?

V praksi to pomeni, da smernice dajejo večji poudarek živilom, za katera imamo veliko dokazov o koristih za zdravje: zelenjavi, sadju, stročnicam, polnovrednim žitom, oreškom, semenom in kakovostnim rastlinskim oljem. Hkrati pa priporočajo omejevanje tistih živil, ki jih v Sloveniji pogosto zaužijemo preveč: rdečega in predelanega mesa, soli, sladkih pijač, sladkorja, alkohola in močno predelanih živil.

Kaj pomeni »rastlinsko usmerjena« prehrana?

Eden od izrazov, ki se pri novih smernicah pojavlja, je rastlinsko usmerjena prehrana. To ne pomeni nujno veganske prehrane. Pomeni predvsem to, da je osnova krožnika rastlinska: zelenjava, sadje, stročnice, žita, krompir, oreški, semena in rastlinska olja.

Živalska živila pri takem modelu niso nujno izključena, so pa količinsko bolj omejena. To je pomembna razlika. Smernice ne govorijo: »Vsi morajo jesti enako.« Govorijo bolj v smeri: »Če želimo kot populacija zmanjšati tveganje za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, debelost in nekatere rake, je smiselno, da se povprečen krožnik premakne bolj v rastlinsko smer.«

To ni slovenska posebnost. Podobno razmišljajo številne sodobne mednarodne smernice. Tudi primerjalni članek Quantitative comparison of food-based dietary guidelines ugotavlja, da so slovenske smernice v veliki meri skladne s sodobnimi evropskimi in mednarodnimi prehranskimi priporočili.

Več stročnic, več polnovrednih žit, več oreškov

Če bi morali iz novih smernic izluščiti nekaj najbolj praktičnih sporočil, bi bila med njimi gotovo ta:

več stročnic,
več polnovrednih žit,
več zelenjave,
več oreškov in semen,
manj rdečega in predelanega mesa,
manj sladkih pijač,
manj soli,
manj alkohola,
manj močno predelanih živil.

To niso modna priporočila, ampak smer, ki jo podpirajo številne raziskave. Stročnice, na primer fižol, leča, čičerika in grah, so izjemno zanimiva skupina živil: vsebujejo beljakovine, prehranske vlaknine, minerale in številne zaščitne rastlinske snovi. Hkrati imajo v primerjavi z mesom praviloma mnogo manjši okoljski odtis.

Polnovredna žita so pomemben vir vlaknin in drugih hranil. Oreški in semena prispevajo koristne maščobe, beljakovine, minerale in bioaktivne snovi. Zelenjava in sadje pa ostajata temelj preventivne prehrane, saj sta povezana z manjšim tveganjem za številne kronične bolezni.

Zakaj smernice govorijo tudi o okolju?

Včasih smo prehranske smernice razumeli skoraj izključno kot zdravstveni dokument. Danes pa je jasno, da prehrana ni samo zasebna izbira posameznika. Hrana vpliva na kmetijstvo, rabo tal, porabo vode, izpuste toplogrednih plinov, biotsko raznovrstnost in prehransko varnost.

Zato sodobne smernice vse pogosteje vključujejo tudi trajnostni vidik. To ne pomeni, da mora biti vsak obrok popoln z vidika okolja. Pomeni pa, da pri oblikovanju priporočil ni več dovolj vprašanje: »Kaj je dobro za telo?« Vprašati se moramo tudi: »Kaj je dobro za družbo in planet?«

Članek Three-Tier Plate, Triple Win opisuje prav ta pristop: zdravje, trajnost in pravičnost kot tri povezane cilje. Dober prehranski sistem ni le tak, ki posamezniku svetuje zdravo izbiro, ampak tak, ki zdravo izbiro naredi lažje dostopno, cenovno sprejemljivo in okoljsko odgovorno.

Proces nastajanja: širši kot pri starih priporočilih

Nastajanje novih slovenskih smernic ni bilo samo pisanje brošure. Znanstveni članek Slovenia’s Food-Based Dietary Guidelines 2024: Eating for Health and the Planet opisuje širši proces priprave, ki je vključeval strokovnjake z različnih področij, mednarodne primerjave, znanstvene podlage in recenzentske postopke.

Še prej je članek The Activities of the Slovenian Strategic Council for Nutrition 2023/24 opisal aktivnosti Strateškega sveta za prehrano, ki so bile usmerjene v izboljšanje zdravja prebivalstva, trajnost prehranskega sistema, zmanjšanje zavržkov hrane in boljšo dostopnost zdravih izbir.

To je pomembno, ker prehranske smernice niso samo strokovno vprašanje. So tudi družbeno vprašanje. Vplivajo na šole, vrtce, bolnišnice, domove za starejše, javna naročila, kmetijstvo, prehransko industrijo in vsakodnevne prehranske navade ljudi.

Zakaj so številke pomembne?

Ena od velikih razlik med starimi in novimi smernicami je, da nove smernice priporočila veliko bolj natančno opredelijo. Starejša priporočila so bila večinoma kvalitativna: več tega, manj onega. Nove smernice pa poskušajo posamezne skupine živil postaviti v bolj merljive okvire.

To je pomembno iz več razlogov.

Prvič, ljudem pomaga razumeti, kaj priporočilo pomeni v praksi. Drugič, strokovnjakom omogoča primerjavo z dejanskim vnosom hrane v Sloveniji. Tretjič, državi omogoča spremljanje, ali se prehranske navade res izboljšujejo.

Članek The Slovenian Nutrition Guidelines 2025: A Comparison with the Prior Slovenian FBDG, Dietary Intake, and the EAT–Lancet Diet poudarja, da so bile starejše slovenske smernice pretežno kvalitativne, nove pa prinašajo kvantitativne cilje za več skupin živil. To je velik metodološki korak naprej.

Smernice niso prepovedi

Pri prehranskih smernicah se pogosto pojavi nesporazum: ljudje jih razumejo kot prepovedi. Toda smernice niso zakon in niso jedilnik, ki bi ga moral vsak človek natančno upoštevati vsak dan.

Smernice so orientacija. So zemljevid. Pokažejo smer, v katero se je smiselno premikati, če želimo kot posamezniki in kot družba izboljšati zdravje.

Ni treba, da se prehrana spremeni čez noč. Za marsikoga je že velik korak, če en mesni obrok na teden zamenja s fižolovo enolončnico, lečino omako ali čičerikinim namazom. Za nekoga drugega je pomemben korak, da sladke pijače zamenja z vodo. Za tretjega, da začne zajtrk sestavljati iz ovsenih kosmičev, sadja in oreškov namesto iz belega kruha in predelanih mesnin.

Majhne spremembe so lahko zelo pomembne, če se ohranijo dolgo časa.

Kaj si lahko odnesemo na krožnik že danes?

Najbolj praktično sporočilo novih smernic bi lahko povzeli takole: krožnik naj bo bolj pisan, bolj rastlinski in manj obremenjen z živili, ki jih v Sloveniji že zdaj pojemo preveč.

To pomeni:

več fižola, leče, čičerike in graha;
več zelenjave, tudi zelja, repe, solate, korenja, brokolija in sezonske zelenjave;
več polnovrednih žit, kot so ovseni kosmiči, ajda, ješprenj, rž, pira in polnozrnati kruh;
več oreškov in semen;
manj predelanih mesnih izdelkov, sladkih pijač, alkohola in močno predelanih prigrizkov.

To ni eksotična prehrana. Veliko tega je zelo blizu tradicionalni slovenski kuhinji: jota, ričet, matevž, ajdova kaša, kislo zelje, repa, fižol, sezonska zelenjava, orehi, lešniki, jabolka, slive.

Morda je prav v tem največja vrednost novih smernic: ne zahtevajo, da pozabimo svojo prehransko kulturo, ampak nas spomnijo, da lahko iz nje izberemo najboljše in jo prilagodimo današnjemu znanju.

Zaključek

Slovenske prehranske smernice so naredile velik korak: od kratkih splošnih sporočil k obsežnemu, znanstveno podprtemu dokumentu, ki prehrano povezuje z zdravjem, okoljem in družbeno pravičnostjo.

Za posameznika pa bistvo ostaja preprosto: več osnovnih, rastlinskih, čim manj predelanih živil in manj tistega, za kar že dolgo vemo, da nam v prevelikih količinah škodi.

Zdrava prehrana ni popolnost. Je smer. In nove smernice nam to smer kažejo precej bolj jasno kot prej.

Viri in dodatno branje: