Granatno jabolko

Granatno jabolko, z latinskim imenom Punica granatum je z običajnim jabolkom le v zelo daljnem sorodu in ga z njim ne uvrščamo niti v isto družino. Češnje, slive in celo vrtnica so z navadnim jabolkom bolj sorodni, kot pa granatno jabolko. Vseeno pa v skoraj vseh svetovnih jezikih ime za granatno jabolko vsebuje besedo “jabolko”. V nekaterih jezikih je to bolj očitno npr. v nemščini “Granatapfel” in italijanščini “melograno”; v nekaterih pa manj, kot npr. v angleščini “pomegranate” kjer je predpona “pome” popačenka francoske besede za jabolko.

Za drugi del imena “granatno” bi hitro pomislili, da ga je ta sadež dobil po vojaškem eksplozivnem orožju granati. V resnici pa je ravno obratno: orožje, ki ima podobno kot sadež v notranjosti mnogo manjših zrn, je dobilo ime po sadežu. Sadež pa je dobil ime po latinski besedi “granatum”, ki pomeni zrnat. 


Granatno jabolko je eno prvih udomačenih vrst sadja, saj so ga gojili že pred 7.000 leti. Izvira iz področja Irana od koder se je naprej razširil po Aziji in severni Indiji. Posušene plodove granatnega jabolka so našli v 3500 let starih Egipčanskih grobovih. V Iranski kuhinji so sočna semena granatnega jabolka ali njegov sok uporabljali kot dodatek jedem, katerim je prispeval značilno aromo in okus. Ta tradicija se je ohranila vse do danes, granatno jabolko pa lahko v prehrani najdemo po celem svetu. V Španiji je ponekod tako priljubljen, da so ga upodobili v grbu mesta Granada, katerega ime v španščini uporabljajo za ta sadež. V srednji in severni Evropi pa je postal prepoznaven šele v prejšnjem stoletju.


Anatomija plodu

Granatno jabolko raste na nizkem, do 10 m visokem drevesu, ki ima veje obdane s trni. Mnogi verjetno poznate plodove granatnega jabolka, vendar pa drevo granatnega jabolga pogosto sadijo, tudi kot okrasno drevo, saj cveti z zelo lepimi rdečimi cvetovi. Na Japonskem ga pogosto gojijo tudi kot bonsaj.

Plod granatnega jabolka ni navzven prav nič mamljiv, ker ima dokaj trdo in suho nepravilno obarvano lupino. Ko pa ga odpremo, se nam prikažejo sočne, živo rdeče bunkice. Po svoji anatomski zgradbi je granatno jabolko prav posebno. Z uporabo standardnih izrazov kot so plod, jagoda, peška in seme v primeru granatnega jabolka ne pridemo prav daleč. Morda bomo zgradbo granatnega jabolka najlažje razumeli, če ga primerjamo z navadnim jabolkom. Najbolj zunanja plast, strokovno jo imenujemo eksokarp, je pri jabolku tanka lupinica, ki daje jabolku njegovo značilno od sorte odvisno  rdečo, rumeno ali zeleno barvo. Pri granatnem jabolku je ta eksokarp debel nekaj milimetrov,  trd, skoraj bi lahko rekli olesenel. Navznoter sledi naslednja plast, ki je pri jabolku najpomembnejša, to je nekaj centimetrov debela plast sladkega, sočnega  mesa, strokovno pa jo imenujemo mezokarp. Pri granatnem jabolku je mezokarp sicer tudi mehak, vendar le nekaj milimetrov debel, suh in grenak. Naslednja plast pri jabolku so tanke trde lupinice, na katere naletimo, ko jabolko pogrizemo skoraj so semen in se nam včasih neprijetno zataknejo med zobe. To plast imenujemo endokarp in je pri granatnem jabolku praktično enak mezokarpu, torej bel, mehak, suh in grenak, le da je oblikovan v obliki membran, ki obdajajo semena. Pri jabolku, nas notranjost ogrizka ponavadi niti ne zanima, če pa ga kdaj le malo bolj natančno pogledamo, lahko znotraj lusk endokarpa opazimo semena, ki jih sestavlja temna nekoliko trša semenska ovojnica, strokovno imenovana testa, ter bela mehka notranjost semena. Pri granatnem jabolku pa so ravno semena oziroma njihova ovojnica, najbolj zanimiv del! Živo rdeče sočne bunkice v notranjosti granatnega jabolka so torej semena  in njihovo rdečo zunanjo plast  imenujemo sarkotesta. Predpona sarko- v latinščini pomeni mesnat, gre torej za mesnato semensko ovojnico. Najbolj notranji del semena pri granatnem jabolku pa je bel in nekoliko trši.

Da je anatomska zgradba granatnega jabolka res zapletena dokazujejo različni izrazi, ki jih srečujemo tudi v strokovni literaturi. Pogosto ta rdeča semena naslavljajo z izrazi “zrnca” ali “bunkice”, izraz “semena” pa uporabljajo za notranji trši del semen. Semena pri granatnem jabolku, ki so rdeča in mesnata, z belo tršo sredico predstavljajo torej okoli 50% mase celotnega plodu in ne le 10 % kot se pogosto omenja.


Plod granatnega jabolka pa je vse bolj priljubljen tudi zaradi mnogih koristnih učinkov na zdravje. Semena vsebujejo okoli 85% vode, ter veliko polifenolov, predvsem elagne in galne kisline, ki mu dajejo nekoliko trpek in grenak okus ter močno antioksidativno aktivnost. Sok granatnega jabolka je vir vitamina C, saj že 100 ml soka pokrije 16% dnevnih potreb po tem vitaminu. Dokaj visoka pa je tudi vsebnosti vitaminov K in B kompleksa, predvsem folne kisline (B9). Bela notranjost semen je bogata z olji in rastlinskimi steroli.

Semena granatnega jabolka lahko uživamo samostojno, lahko jih dodajamo v solate in sladice za okrasitev ter popestritev okusa, ali pa jih uporabimo v kombinaciji z glavno jedjo. Kljub temu, da gre za sadje, ga pogosto uporabljamo v slanih jedeh. Na ta način smo ga uporabili tudi pri Lačni Bučki, kjer smo z njim okrasili in začinili proseno kašo z zelenjavo (recept).  Sok iz semen granatnega jabolka je zelo priljubljen, še posebej zato, ker se nam pri uživanju soka ni potrebno ukvarjati z odpiranjem sadeža in pobiranjem semen iz njegove notranjosti. V različnih Azijskih kuhinjah (Indijski, Perzijski, Turški) sok granatnega jabolka uporabljajo tudi v prelivih za solate in kot dodatek jedem. Podobno uporabljajo pa tudi posušena semena. Tudi grenadin sirup je dobil ime po granatnem jabolku, ker so ga originalno pripravljali iz tega sadeža, čeprav ga danes izdelujejo večinoma iz drugega jagodičevja ali celo iz umetnih arom.

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *