Ste slišali za bramboraky?

Ne dolgo nazaj je bila v gosteh Lačne Bučke študentka Marina iz Brna, Češka. Ker na splošno radi spoznavamo druge kulture, predvsem preko hrane, smo jo prosili za kakšen recept češke tradicionalne jedi. Pradlagala nam je bramborake. Če v google vtipkate bramboraky, vam kot glavni zadetek ponudi razlago “krompirjeve palačinke” (oz. “potato pancakes”) in povezavo na spletno stran ameriške baze živil na njihovem ministrstvu za kmetijstvo (klik) kjer je opisana hranilna vrednost jedi iz 72% krompirja; 12% jajc; 7% čebule; 7% margarine; 2% moke in 1% soli. Besede bramboraky pa na tej strani sploh ni.

Bramboraky so tradicionalna češka jed, ki jo pripravljajo tako, da na ponvi ocvrejo testo iz naribanega surovega krompirja, moke, jajc, začimb in včasih nekaj mleka. Med začimbami sta najbolj tipična majaron in česen. Jedo jih tople, samostojno ali pa z zeljem in prekajenim mesom. Ime jedi je izpeljano iz besede brambory, ki po češko pomeni krompir. Skoraj enake jedi pod različnimi imeni poznajo tudi v drugih evropskih tradicionalnih kuhinjah, vključno z nemško in avstrijsko – kartoffelpuffer, nizozemsko – aardappelpannekoek, belorusko in rusko – draniki, madžarsko – tócsni, judovsko (jidiš) – latka, poljsko – placki ziemniaczane in slovaško – zemiakové placky. Podobne jedi, le da so pripravljene samo iz krompirja in torej brez jajc in moke, so tudi švicarski Rösti, angleški Hashbrowns, korejski gamja-jeon. Nenazadnje je zelo podobna jed tudi španska krompirjeva tortilja, ki je nekoliko debelejša in je namesto iz krompirja, naribanega na trakce, pripravljena iz krompirja, narezanega ali naribanega na debelejše lističe.

Pri Lačni Bučki smo seveda pripravili vegansko in brezglutensko varianto bramborakov. Namesto jajc smo za povezovanje dodali laneno moko, glutenu pa smo se izobnili tako, da smo pšenično moko nadomestili z ajdovo in čičerikino. Naredili smo še eno spremembo: česna in majarona nismo dodali v testo, ampak smo iz njiju pripravili pesto ali tržaški omaki podoben preliv. Bramborakov nismo servirali kot prilogo, ampak kar kot samostojno glavno jed, za popolno kosilo pa smo pripravili še zelenjavno juho in mešano poletno solato.

Priprava jedi in cena

Masa (g ali ml)

Cena na kosilo (EUR)

Juha

 

 

Čebula

100

0,17

Bučke zelene

500

0,4

Korenje

100

0,08

Olivno olje

15

0,09

Tatarska ajda

30

0,22

Glavna jed

Čičerikina moka

130

0,93

Ajdova moka

120

0,33

Moka iz lanu

7

0,14

Sol

2

0

Krompir

40

0,04

Voda

60

0

Olivno olje

35

0,21

Solata

Paradižnik

500

0,9

Paprika

200

0,38

Čebula

60

0,1

Kumara

180

0,21

Olive

150

0,56

Sol

3

0

Olivno olje

20

0,12

Skupno

4,75

 

Tudi tokrat smo morali porabiti nekaj zelenjave z domačega vrta, zato v resnici cena kosila znaša res malo. Ker pa vemo, da nimajo vsi možnosti domačega vrta, smo v tabelo vnesli trgovinske cene zelenjave. Kljub temu pa kosilo vseeno znaša 4,75 €, kar na osebo nanese le dober evro! Cena kosila je res zelo odvisna od sezonske hrane!

Najprej smo pripravili enostavno zelenjavno kremno juho. Na olju smo prepražili bučko, čebulo in korenje, vse skupaj zalili z vodo, začinili in kuhali 15 minut, za tem pa s paličnim mešalnikom zelenjavo spasirali, da je nastala kremasta juha. Za zakuho smo posebej v vodi skuhali tatarsko ajdovo kašo.

Za bramborake smo v skledi zmešali ajdovo, čičerikino in laneno moko ter vodo in sol, da je nastala masa, kot za palačinke, nato pa smo dodali še na tanko nariban surov krompir. Tradicionalno so bramboraki okrogli in majhni s premerom okoli 10 cm. Čeprav se lahko na ponvi pečejo po trije hkrati, površina ponve pri taki peki ni popolnoma izkoriščena. Da ne bi peka trajala predolgo časa ter da ne bi toplota iz ponve brez potrebe uhajala v zrak (ja, na vse načine skrbimo za čim manjši ogljični odtis), smo se odločili, da pečemo bramborake kar v velikosti ponve, torej 22 cm v premeru in jih pri serviranju nato narežemo.

Solata je bila nekoliko podobna grški solati, le da brez sira. Na kocke narezane paradižnike, kumare in papriko smo začinili z olivnim oljem.

Hranilna vrednost kosila

 

s kosilom zaužita količina

% od dnevnih potreb

Energija

514,49

kcal

25,7

Proteini

16,74

g

29,9

Celokupna maščoba

22,50

g

51,1

Ogljikovi hidrati

68,15

g

Škrob

36,23

g

Sladkor

16,24

g

Prehranske vlaknine

14,14

g

56,6

Kalcij

116,70

mg

11,7

Železo

4,65

mg

46,5

Magnezij

209,28

mg

52,3

Fosfor

360,28

mg

51,5

Kalij

1486,74

mg

74,3

Natrij

847,16

mg

154

Cink

3,02

mg

30,2

Baker

0,78

mg

86,8

Mangan

1,84

mg

80,1

Selen

6,06

µg

12,1

Vitamin A

294,67

µg

29,5

Vitamin E

4,81

mg

32

Vitamin D

0,00

µg

0

Vitamin C

90,31

mg

90,3

Tiamin (B1)

0,50

mg

38,5

Riboflavin (B2)

0,33

mg

21,8

Niacin (B3)

4,95

mg

34,1

Pantotenska kislina (B5)

1,14

mg

19

Vitamin B6

0,94

mg

63

Folna kislina (B9)

237,37

µg

59,3

Vitamin B12

0,00

µg

0

Vitamin K

43,96

µg

62,8

 

Kot vsako kosilo doslej, je tudi to prispevalo dobrih 25% dnevnih potreb po kalorijah pri povprečnemu človeku. Pri tem pa smo zaužili nekoliko več proteinov, kar 29,9%. Proteine smo dobili največ od čičerikine moke, zelenih bučk in paradižnika. Ajdova in čičerikina moka sta poskrbeli tudi za velik vnost vlaknin, saj smo jih z obrokom zaužili kar 56,6 % dnevnih potreb. S takšnim kosilom smo vnesli skoraj vse vitamine in minerale v zadosnih količinah, malo manj smo zaužili le selena, B5 in čisto malo pod mejo B2. Kot je za vegansko prehrano značilno, z obrokom nismo zaužili vitamina B12 in vitamina D.

Če želite bolj natančen vpogled v izračunane hranilne vrednosti, nam lahko pišete na lacna.bucka@gmail.com. Veseli bomo vsakega maila!

Lep sončen vikend vam želi,

Vaša Lačna Bučka