Burek iz divjih zelišč in leče

Spomladi, ko se narava prebuja in rastline poganjajo svoje vršičke, je najboljši čas za nabiranje samoniklih rastlin za kulinarične namene. Mladi poganjki so mehki, sočni in še niso grenki, vsebujejo pa polno vitaminov in mineralov. Najbolj znani so poganjki špargljev, ki smo jih pri Lačni Bučki že uporabljali (klik). Prejšnji teden smo kuhali z regratom (klik), ki je bil prav tako nabran v naravi. Tokrat pa smo nabrali poganjke hmelja, liste koprive in vejice česnovke, uporabili pa smo tudi nekaj cvetov regrata in marjetice. Narava nam res ponuja veliko izbiro nabiranja, vendar moramo pri tem biti pozorni, da rastline dobro poznamo in da smo prepričani, da niso strupene!

Kopriva (Urtica dioica) ima na listih in steblih pekoče žgalne laske, zato jih moramo, če imamo občutljivo kožo, nabirati z rokavicami. Te žgalni laski delujejo kot podkožne injekcije: so dovolj trdni, da se zapičijo v kožo, se odlomijo, in iz njih steče pod kožo histamin, ki povzroča vnetje in srbečico. Pri mečkanju, rezanju, dušenju in pečenju, se te laski uničijo in so povsem neškodljivi za zaužitje.

Hmelj (Humulus lupulus) poznamo predvsem zaradi njegovih storžkov, ki so sestavina za pivo. Morda ga kdo pozna tudi iz značilnih hmeljevih nasadov. Redko kdo pa ve, da je hmelj sicer neopazna, a precej pogosta rastlina v naravi. In njegovi spomladanski poganjki so zelo okusni. Zanimivo pri hmelju je tudi to, da je ovijalka, ki se pri vzpenjanju ovija v smeri urinega kazalca, torej obratno kot večina drugih ovijalk.

Česnovka (Alliaria petiolata) je svoje ime dobila zaradi značilnega vonja po česnu, čeprav s česnom ni prav v nobenem sorodu. Bolj je sorodna hrenu in gorčici in v angleškem imenu se skriva tako njen vonj, kot njeno sorodstvo: rečejo ji “garlic mustard”.

Ob premisleku, kaj lahko s temi divjimi zelišči naredimo smo se najprej spomnili na enostavno kremno omako, kot jo ponavadi pripravljamo iz špinače. Pa vendar pri Lačni Bučki raje naredimo kaj bolj nenavadnega, zato smo razmišljali naprej in pomislili na pito ali žepke. Na koncu nam je na svojih spletnih straneh navdih dala Iva Hari, magistra farmacije in predsednica društva DIVJA, ki je iz divjih zelišč pripravila burek. Ker se zeli pri toplotni obdelavi skrčijo je zaradi sočnosti in polnosti potrebna še neka dodatna sestavina, je Iva uporabila še tofu in ovseni jogurt. Pri Lačni Bučki pa smo uporabili kar skuhano rdečo lečo.


Recept, priprava in cena jedi

 

Masa

(g ali ml)

Cena za 4 osebe (EUR)

Glavna jed

Rdeča leča

110

0,64

Čebula

120

0,13

Divja zelišča

150

0,00

Česen

20

0,08

Vlečeno testo

200

0,88

Olje

60

0,30

Sol

4

0,00

Solata

Radič

200

0,40

Fižol

160

0,96

Olje

8

0,04

Sol

4

0,00

Skupno

3,43

 

Rdečo lečo smo 10 minut kuhali v slanem kropu. Medtem smo na olju prepraži grobo sesekljano čebulo, česen ter divja zelišča, ki smo jih predhodno oprali in narezali na nekaj centimetrov velike kose. Praženi zelenjavi smo primešali kuhano lečo in tako smo dobili polnilo za burek. To polnilo smo smo razporedili na vlečeno testo, ki smo ga tokrat imeli že kupljenega, pokapljali še z malo olja ter vse skupaj zavili v približno 4 cm debel zvitek. Ta zvitek smo spiralno polagali v namaščen pekač in sicer od zunanjega roba, proti sredini. Ko je bil pekač poln, smo burek še po vrhu namazali z oljem ter ga dali v pečico za pol ure. Med peko smo ga še enkrat namazali z oljem.

Cena tokratnega kosila za štiri oseba je znašala le 3,43 €. Deloma je za to nizko ceno zaslužno naše lastno nabiranje zelišč, ki so seveda brezplačna. Če bi namesto teh nabranih zelišč uporabili enako količino npr. špinače, bi bila cena za 1,5 € dražja. Po drugi strani pa smo si privoščili prihranek časa pri pripravi vlečenega testa. Kupili smo namreč že pripravljeno in razvlečeno testo, ki je približno 4x dražje od ustrezne količine moke in ostalih sestavin za testo.


Hranilna vrednost

 

s kosilom zaužita količina

% od dnevnih potreb

Energija

499,28

kcal

25,00

Proteini

17,45

g

31,20

Celokupna maščoba

19,76

g

44,90

Ogljikovi hidrati

63,65

g

Škrob

46,37

g

Sladkor

2,51

g

Prehranske vlaknine

11,75

g

47,00

Kalcij

249,20

mg

24,90

Železo

5,49

mg

54,90

Magnezij

73,77

mg

18,40

Fosfor

235,35

mg

33,60

Kalij

719,21

mg

36,00

Natrij

1033,20

mg

187,90

Cink

2,11

mg

21,00

Baker

0,57

mg

63,10

Mangan

1,32

mg

57,30

Selen

14,26

µg

28,50

Vitamin A

38,93

µg

3,90

Vitamin E

3,76

mg

25,10

Vitamin D

0,00

µg

0,00

Vitamin C

9,38

mg

9,40

Tiamin (B1)

0,64

mg

49,20

Riboflavin (B2)

0,34

mg

22,80

Niacin (B3)

3,36

mg

23,10

Pantotenska kislina (B5)

1,05

mg

17,50

Vitamin B6

0,38

mg

25,60

Folna kislina (B9)

272,83

µg

68,20

Vitamin B12

0,00

µg

0,00

Vitamin K

327,88

µg

468,40

 

Tako kot običajno, smo tudi tokrat s kosilom zaužili 25% dnevnih potreb po kalorijah.

Kosilo je vsebovalo kar 31,2 % dnevnih potreb po proteinih in nekoliko več, 44,9 %, maščob, in kar 47 % dnevnih potreb po vlakninah, ki smo jih največ dobili z rdečo lečo, našimi nabranimi zelišči in fižolom. V obroku pa ni primanjkovalo niti železa, ki je bogat v leči, testu in fižolu, saj smo ga zaužili slabih 55 %. Tudi ostalih mineralov je bilo dovolj, le malo pod mejo 25 % sta bila tokrat cink in magnezij, ki pa ju lahko hitro nadomestimo z ostalimi obroki tekom dneva. V hrani je prav tako tudi nekaj vitaminov, vendar v primerjavi z našimi prejšnjimi kosili precej manj. In čeprav se B12 in vitamin D, v veganski prehrani skoraj ne nahajata, smo z nabiranjem naših zelišč na prijetnem spomladanskem soncu proizvedli kar sami nekaj vitamina D.

Če pa želite bolj natančen vpogled izračunane hranilne vrednosti nam pišite na lacna.bucka@gmail.com. Z veseljem pa sprejmemo tudi kakšno vprašanje ali pa komentar.

Sončen in miren vikend,

Vaša Lačna Bučka

Še dodaten komentar: ta recept je tako navdušil urednico oddaje Klepet ob kavi da so nas povabili, da Lačna Bučka speče ta burek še pri njih. In tukaj si lahko pogledate posnetek:

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *