Verjetno ste že slišali, da vitamin D nastaja pri sončenju. Pa ste vedeli, da vitamin D nastaja tudi pri gobah, če so izpostavljene soncu med rastjo ali pa ko so že nabrane in narezane?
Vitamin D je našemu telesu nujno potrebna snov, čeprav strogo gledano niti ni pravi vitamin. Vitamini so namreč tiste snovi, ki jih naše telo ne more samo tvoriti, jih pa v majhnih količinah potrebuje za normalno delovanje. Vitamin D pa lahko nastaja tudi v našem telesu in sicer v koži, ko se izpostavljamo ultravijoličnim žarkom sončne svetlobe. Ker ga v telesu večinoma ne nastane dovolj in ga moramo nujno nekaj zaužiti tudi s hrano, ga vseeno prištevamo med vitamine, kljub temu, da tehnično ne ustreza definiciji.
Vitamin D omogoča absorpcijo kalcija, magnezija in fosfata iz črevesja, ter vgrajevanje teh mineralov v kosti in zobe, pa tudi normalno delovanje imunskega sistema in delitve celic.
Kje torej dobimo vitamin D?
Po različnih priporočilih odrasla oseba potrebuje od 10 do 20 µg vitamina D dnevno. Od tega naj bi ga v povprečju zaužili 5 µg, preostali del pa v povprečju nastane v koži. Vendar pa so zelo velike razlike tako med ljudmi, kot tudi med področji, kjer živimo. Na primer v Indiji, kjer je sonca vso leto dovolj, jim zadošča že krajše izpostavljanje soncu. Pri nas pa v toplejšem delu leta, od pomladi do jeseni, dobimo dovolj vitamina D že z vsakodnevnim 15-minutnim izpostavljanjem rok in obraza zmernemu soncu, ker pa pozimi nastajanje vitamina D v koži ni dovolj učinkovito, ga moramo vnašati s hrano.
Znatne količine vitamina D so le v redkih živilih. Rastlinska hrana, ga praktično ne vsebuje, pa tudi med živili živalskega izvora ga znatne količine vsebujejo le nekatera, npr. ribje olje in nekatere ribe, nekaj ga je tudi v govejih jetrih in jajcih, vendar bi morali za zadosten vnos pojesti 15 jajc dnevno. Seveda je precej vitamina D v vseh tistih živilih, v katerih je bil le-ta dodan, npr. rastlinska mleka oz. napitki, žita za zajtrk in vitaminski napitki. Navsezadnje pa so relativno dober vir vitamina D lahko tudi gobe, katerim je namenjen ta članek.
V gobah se nahaja nekoliko drugačna oblika vitamina D, kot je tista, ki nastaja v koži in je v živilih živalskega izvora. Živali vsebujejo vitamin D3, v gobah pa se nahaja vitamin D2. Tudi v prehranskih dopolnilih in obogatenih živilih je največkrat dodan vitamin D2, ker ga je lažje proizvajati s pomočjo kvasovk. Nekaj raziskav nakazuje na to, da bi bil lahko vitamin D2 nekoliko manj učinkovit od vitamina D3, vendar ugotovitve še niso dokončne, vsekakor pa razlika, če obstaja, ni prav velika. Evropska agencija za varnost prehrane (EFSA) obe obliki obravnava kot enakovredni.
Koliko imajo gobe same po sebi vitamina D?
V naravi nabrane gobe vsebujejo do 60 µg vitamina D v porciji s 100 g gob. To torej dovolj za 4 dni brez sonca oz. za 12 dni s povprečno izpostavljenostjo soncu v Evropi. Po drugi strani pa gojene gobe, ki največkrat rastejo v temi, vsebujejo zelo malo vitamina D, običajno pod 1 µg v 100 g porciji. Nekateri, sicer redki, proizvajalci celo poskrbijo, da gobe pred pobiranjem osvetlijo z ultravijolično svetlobo, da spodbudijo nastajanje vitamina D.
Lahko tudi sami posončimo kupljene gobe?
V eni od raziskav so ugotavljali, koliko vitamina D nastane, če nabrane šampinjone izpostavimo soncu. Sončili so jih cele, nenarezane, razporejene na pladnju v sloj debel le za eno gobo. Čas sončenja je bil dve uri in pol v jasnem dnevu na kalifornijskem soncu. Analiza je pokazala, da so gobe pred sončenjem vsebovale le 0,5 µg, po sončenju pa kar 25 µg vitamina D v porciji s 100 g gob.
V drugi raziskavi so podobno sončenje gob izvajali v Nemčiji, nedaleč od Švicarske meje. Šampinjone, ki so bili nabrani prejšnji dan, so narezali na 9 mm debele rezine in jih sredi poletnega jasnega dneva sončili različno dolgo časa. Že po 15 minutah sončenja, je vsebnost vitamina D v gobah narasla iz zanemarljivih 0,2 µg/100 g na znatnih 17 µg/100 g sveže teže. Pri nadaljnje sončenju se je nastajanje vitamina D nekoliko upočasnilo, tako da je bilo potrebnih 45 minut, da se je vsebnost še podvojila na 32 µg/100 g, pri nadaljnjem sončenju pa se je nastajanje vitamina D povsem ustavilo. Če pa so po 1 uri rezine obrnili, tako da je bila soncu sedaj izpostavljena še druga stran, so v nadaljnji uri sončenja vsebnosti vitamina D dosegle že 60 µg/100 g. To je približno toliko, kolikor je tega vitamina v gobah iz narave.
Podobne raziskave s podobnimi rezultati so ponovili še na različnih drugih gojenih gobah, kot so npr. Šitake.
Narejene so bile tudi raziskave, kjer so prostovoljci s pomanjkanjem vitamina D nekaj tednov uživali na tak način osončene gobe, nato pa so jim izmerili stanje vitamina D v krvi. Te gobe so bile enako dober vir vitamina D, kot ekvivalentne količine drugih živil ali prehranskih dopolnil z vitaminom D.
Torej, če se ne želite pretirano sončiti z namenom, da bi imeli dovolj vitamin D, lahko to za vas naredijo kar gobe.
Viri in dodatno branje:
Cardwell G, Bornman JF, James AP, Black LJ. A Review of Mushrooms as a Potential Source of Dietary Vitamin D. Nutrients. 2018;10(10):1498. Published 2018 Oct 13. doi:10.3390/nu10101498
Mau J.L., Chen P.R., Yang J.H. Ultraviolet irradiation increased vitamin D2 content in edible mushrooms. J. Agric. Food Chem. 1998;46:5269–5272. doi: 10.1021/jf980602q.
Nölle N., Argyropoulos D., Ambacher S., Muller J., Biesalski H.K. Vitamin D2 enrichment in mushrooms by natural or artificial UV-light during drying. Food Sci. Technol. 2016;85:400–404.
Simon R.R., Phillips K.M., Horst R.L., Munro I.C. Vitamin D mushrooms: Comparison of the composition of button mushrooms (Agaricus bisporus) treated post-harvest with UVB light or sunlight. J. Agric. Food Chem. 2011;59:8724–8732. doi: 10.1021/jf201255b.
Simon, R. R., Borzelleca, J. F., DeLuca, H. F., & Weaver, C. M. (2013). Safety assessment of the post-harvest treatment of button mushrooms (Agaricus bisporus) using ultraviolet light. Food and Chemical Toxicology, 56, 278–289. doi:10.1016/j.fct.2013.02.009
Mau, J.-L., Chen, P.-R., & Yang, J.-H. (1998). Ultraviolet Irradiation Increased Vitamin D2Content in Edible Mushrooms. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 46(12), 5269–5272. doi:10.1021/jf980602q
Urbain, P., & Jakobsen, J. (2015). Dose–Response Effect of Sunlight on Vitamin D2 Production in Agaricus bisporus Mushrooms. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 63(37), 8156–8161. doi:10.1021/acs.jafc.5b02945
https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/vitamini/109-vitamin-d.html