
Tokrat smo za kosilo pripravili gobovo rižoto in kombinirano zeleno solato.
Danes sta se v našem kosilu pojavili dve sestavini, ki jih do sedaj še nismo uporabljali: gobe in špinača. Malo več o špinači napišemo naslednjič, tokrat pa malo o gobah.
V rižoto smo dodali gobe in sicer eno najbolj znanih na tržišču, šampinjone. Pa ste vedeli, da je ime šampinjon le drugo ime za kukmak? Kukmaki ali po domače šampinjoni spadajo v družino Agaricaceae (kukmarke) in so zelo pogosto na našem jedilniku. Obstaja več vrst, takšnih ki rastejo v naravi in so lahko tudi strupeni, do takšnih, ki jih gojimo.
Ko govorimo o gobah kot o hrani, jih razvrščamo pod zelenjavo, čeprav teoretično sploh niso rastline. Leta 1969 je Whittaker razvrstil glive (med katere spadajo tudi gobe) v lastno kraljestvo, ločeno od rastlin in živali. Po nekaterih ocenah raste v Sloveniji okoli 3000 vrst gob, od tega naj bi bilo 650 gob užitnih, 85 pa strupenih in tudi nekaj smrtno nevarnih!
Gobe se že od nekdaj uporabljajo v prehrani. Za Rimljane so gobe veljale kot hrana bogovom, Kitajci pa so jih imeli za eliksir življenja. Do danes so z raziskavami potrdili, da so gobe primerno živilo, saj vsebujejo veliko vlaknin in malo maščob, hkrati pa so tudi bogat vir prebavljivih beljakovin, saj je teh lahko od 20 do 40% glede na suho maso. Vsebujejo tudi večino mineralov, ki so prisotni v podlagi, na kateri uspavajo. Običajno se v njih nahaja fosfor, kalij in manjše količine kalcija in železa. Poleg mineralov pa so prisotni tudi vitamini, predvsem B kompleks.
Recept, priprava kosila in cena
Količina (g ali ml) |
Cena za 4 osebe (EUR) |
|
Glavna jed |
|
|
Riž |
450 |
0,67 |
Korenje |
100 |
0,15 |
Gobe |
125 |
0,50 |
Paprika |
150 |
0,33 |
Bučke zelene |
220 |
0,55 |
Paradižnik |
220 |
0,66 |
Čebula |
80 |
0,20 |
Sol |
2 |
0,00 |
Olivno olje |
10 |
0,06 |
Solata |
||
Rukula |
40 |
0,38 |
Berivka |
60 |
0,57 |
Špinača |
50 |
0,48 |
Sol |
1 |
0,00 |
Olivno olje |
5 |
0,03 |
Kis |
3 |
0,00 |
Skupno |
4,58 |
Današnja gobova rižota je bila zelo barvita, poleg gob je vsebovala še 5 vrst zelenjave. Gobe in vso zelenjavo smo narezali na po želji velike kocke. Najprej smo na olju pražili čebulo tako dolgo, da je postala zlato rumena. Nato smo dodali korenje, ki potrebuje malo več časa praženja, sledila je paprika, nato bučke, paradižnik in na koncu še naši šampinjoni. K naši mešanici smo dodali nato riž, na hitro še vse skupaj prepražili in nato prelili z vodo. Ker v tem primeru težko oceniš, koliko vode moraš dodati k rižu in zelenjavi, ki je že spustila vodo, je najboljše, da se jo dodaja postopoma! Vse skupaj smo kuhali tako dolgo, da se je riž skuhal do al dente, vmes pa smo še malo posolili in dodali začimbe.
Današnja solata je bila druščina treh, saj smo zmešali rukolo, berivko in špinačo. Začinili smo z oljem in malo posolili.
Cena kosila za 4 osebe je znašala okoli 4€ (4,58), kar je zelo podobno kakor skoraj vedno doslej. Na osebo je kosilo torej prišlo malo več kot 1 €.
Hranilna vrednost
s kosilom zaužita količina |
% od dnevnih
potreb |
||
Energija |
499,683 |
kcal |
25 |
Proteini |
10,887 |
g |
19,4 |
Celokupna maščoba |
4,982 |
g |
11,3 |
Ogljikovi hidrati |
102,018 |
g |
|
Škrob |
0,358 |
g |
|
Sladkor |
7,345 |
g |
|
Prehranske vlaknine |
7,005 |
g |
28 |
Kalcij |
72,82 |
mg |
7,3 |
Železo |
6,153 |
mg |
61,5 |
Magnezij |
70,708 |
mg |
17,7 |
Fosfor |
218,51 |
mg |
31,2 |
Kalij |
824,12 |
mg |
41,2 |
Natrij |
337,273 |
mg |
61,3 |
Cink |
2,18 |
mg |
21,8 |
Baker |
0,508 |
mg |
56,4 |
Mangan |
1,659 |
mg |
72,1 |
Selen |
25,632 |
µg |
51,3 |
Vitamin A |
422,25 |
µg |
42,2 |
Vitamin E |
1,996 |
mg |
13,3 |
Vitamin D |
0,031 |
µg |
0,6 |
Vitamin C |
74,615 |
mg |
74,6 |
Tiamin (B1) |
0,781 |
mg |
60,1 |
Riboflavin (B2) |
0,365 |
mg |
24,4 |
Niacin (B3) |
7,203 |
mg |
49,7 |
Pantotenska kislina (B5) |
2,361 |
mg |
39,4 |
vitamin B6 |
0,573 |
mg |
38,2 |
folna kislina (B9) |
354,588 |
µg |
88,6 |
vitamin B12 |
0,031 |
µg |
1 |
vitamin K |
104,353 |
µg |
149,1 |
Velikost kosila je bila, kot vedno načrtovana tako, da smo pokrili 25 % dnevnih potreb po kalorijah pri povprečnem človeku. Kljub temu, da v kosilu ni bilo nobenega bogatega vira beljakovin, kot so stročnice in polnozrnata žita, smo zadostili dobrih 19 % potreb po beljakovinah. Od zaužitih dobrih 10 g, jih je največ prispeval riž in sicer dobrih 7 g. Izvrstno smo pokrili potrebe po folni kislini (vitaminu B9). Zaužili smo je več kot 350 µg, ker je več kot 88 % dnevnih potreb. Folna kislina je tisti vitamin, ki ga občasno ljudem v prehrani primanjkuje in ker je za razvoj zarodka izredno pomemben, se svetuje, da ga nosečnice vnašajo s prehranskim dopolnilom. Največ folne kisline je k kosilu prispeval riž, vendar moramo povedati, da smo uporabili riž, ki je bil obogaten s folno kislino, tako da jo je vseboval kar 231 µg / 100 g. Praksa dodajanja folne kisline v riž ali kruh je v nekaterih državah po svetu kar pogosta, tako kot je pri nas praksa dodajanja joda, ponekod pa tudi fluora v sol. Če bi pri kosilu uporabili navaden riž, ki folne kisline vsebuje le 3 µg / 100 g, bi največ k vnosu tega vitamina prispevale paprike, bučke in špinača. Vnos bi bil v tem primeru manjši, še vedno pa bi zadostili 25 % dnevnih potreb. S kosilom smo ustrezno zadostili tudi potrebe po večini ostalih hranil, nekaj primanjkljaja je bilo le še pri kalciju in magneziju, zanemarljiv pa je bil vnos vitaminov D in B12, kar bomo morali nadomestiti pri drugih obrokih ali s prehranskim dopolnilom.
Redni bralci bloga Lačna Bučka boste pri pregledu tabele morda opazili, da tokrat prvič vnos vitaminov D in B12 ni bil enak nič, za kar so zaslužne gobe.
Prijeten viken in veliko zdrave hrane!
Ekipa Lačna Bučka
