Katja Rebolj – nabiralka divjih rastlin

Danes objavljamo gostujoči blog. Prijateljica Katja Rebolj je posebej za Lačno Bučko pripravila kosilo – fižol z divjimi rastlinami, in ga tudi opisala:

Kako si lahko pomagate z divjo hrano?

Divja zelišča na prvi pogled bolj pašejo k tradicionalni medicini, a je med njimi tudi veliko takih, katerih delovanje so potrdile raziskave. Darjo in Samota sem spoznala prav v raziskovalni skupini, kjer sem sama delala v okviru Inštituta Jožef Stefan. V resnici imata z znanostjo podprta in tradicionalna medicina veliko skupnega. Obe imata prednosti in pomanjkljivosti. Največ pa pridobimo prav tedaj, ko ju združimo in si z njima pomagamo pri vsakdanji kuhi. Sama v svojo kuho vključujem divja zelišča in se navdušujem nad užitnim cvetjem.

Po poklicu sem nabiralka

Biti nabiralec na tako majhnem govornem področju je svojevrsten izziv. Pred kratkim sem izdala knjigo Narava vedno zmaga, ki so jo bralci izredno lepo sprejeli. V njej sem opisala svoj poklic nabiralke in vrsto rastlin predstavila v bolj ali manj preprostih receptih. V knjigi sem gostila tudi recepte drugih mojstrov svojega poklica. Darja in Samo iz Lačne bučke sta prispevala lečin namaz s kislico (vabljeni k ogledu knjige Narava vedno zmaga).

V svoji knjigi sem ravno fižol želela uporabit še v enem receptu, a med vsemi dobrimi recepti ni prišel na vrsto. Zato sem ga z veseljem porabila za tokratni recept. Za fižol velja, da se lepo obnese z divjimi rastlinami, saj oblaži njihov okus, kadar so pregrenke in se po teksturi dopolnjuje z drobno narezanim zelenjem.

Katere divje rastline sem uporabila v receptu?

V današnjem receptu sem želela uporabit rastline, ki so vsem poznane in lahko dostopne čez celo leto. Zato sem izbrala koprivo in pljučnik. O koprivi si lahko več preberet tukaj. Res je odlična rastlina, ki deluje kot adaptogen in ščiti pred negativnimi vplivi iz okolja. Nato pa sem jedi dodala še navadni pljučnik. Fižol se lepo dopolnjuje tudi z drugimi divjimi rastlinami. Tu je tabela, v kateri lahko izberete svojo divjo rastlino glede na letni čas.

Zakaj sem uporabila pljučnik?

Pljučnik je zdravilna rastlina z bogato uporabo v ljudski medicini. Zanj pa poznamo le redke klinično dokazane učinke. To je lahko dobra novica, ali pa slaba. Dobra novica je, da se takih rastlin ne bojimo uporabljati v hrani in ni bojazni, da bi prekoračili dozo.

In res je pljučnik hvaležen za uporabo v kulinariki, saj ga lahko nabiramo celo leto, celo v hladnem delu leta lahko nabiramo njegove rozetne liste. Za tradicionalno uporabo v čajih pljučnik nabiramo marca in aprila, ko cveti. Nabiramo cvetove, stebla in liste. Cvetovi pljučnika so lepo prepoznavni tudi za priložnostne nabiralce, saj na enem steblu lahko ulovimo roza, modro-vijolično in celo rdečo barvo cvetov. Barva cveta je najprej roza, ob oprašitvi pa pride do spremembe pH in cvetovi se obarvajo modro-vijolično. Tudi listi pljučnika so lepo prepoznavni, saj so večinoma gosto dlakavi in nosijo svetle pege na zeleni površini lista. V nadaljevanju leta nabiramo njegove pritlične liste, ki so lahko majhni ali pa veliki za celo ponev.

Pljučnik vsebuje različne flavonoide, vrsto mineralov in vitaminov, tudi vitamin C. Znan je še po kremenčevi kislini in sluzeh, ki jih imajo vse predstavnice srhkolistavk – boreču sorodnih rastlin iz te družine. Skupen jim je tudi bolj ali manj izrazit okus po kumarah.

Pljučnik je v ljudski medicini cenjen pri dražečem kašlju in želodčnih motnjah, kitajska tradicionalna medicina pa ga priporoča tudi pri črevesnih obolenjih. Zunanje ga uporabljamo kot oblogo za lepše celjenje ran.

Zakaj divja hrana?

Ste kdaj razmišljali, na kaj ste kot Slovenci najbolj ponosni. Na prvem mestu bi bili za mnoge tisti naši najbolj uspešni športniki, inovatorji, znanstveniki in vsi, ki oblikujejo največje dosežke na svetu. Slovenci pa smo ponosni še na eno veliko posebnost, ki jo imamo. To je naša narava, ki v svetovnem merilu izstopa in prednjači pred mnogimi bolj uglednimi državami. Po številu rastlinskih in živalskih vrst, ki jih imamo na enoto površine, smo v samem svetovnem vrhu. To pa hkrati pomeni, da imamo pred drugimi veliko prednost. Vprašanje, ki je namenjeno vsakemu izmed nas, je zato: »Kako znamo to izkoristiti?« Nekaj je gotovo – izkoristimo lahko le tisto, kar zares poznamo! Zato danes še posebej vabljeni, da posežete po svoji divji naravi.

---

Recept: Fižol z divjimi rastlinami

• 

• 

Avtorica besedila Katja Rebolj, avtorica slik Sonja Ravbar

Cena kosila in hranilna vrednost

Cena kosila, tokrat za 3 osebe znaša 2,68 €, kar po osebi pride okoli 60 centov. Pri tem moramo poudariti, da smo pri ceni upoštevali nakup tudi divjih zelišč, čeprav so bile v resnici nabrane v naravi – tako da je cena kosila za skoraj 90 centov nižja.

Če imaš kakšen predlog, vprašanje ali pa pohvalo, nam lahko pišeš na info@lacna-bucka.com. Vesela bova tvojega maila 🙂

Lep vikend,

Tvoja Lačna Bučka