Ste že slišali za topinambur?

Topinambur je manj znana krompirju podobna zelenjava, ki pa s krompirjem ni prav nič v sorodu! Kljub temu, da topinamburjevi gomolji zelo spominjajo na krompir, ga njegova majhnim sončnicam podobna socvetja izdajo, da spada v drugo družino in sicer v družino nebinovk.

Kar je zanimivo je to, da ima topinambur v slovenščini še veliko drugih poimenovanj, kot so ameriški krompir, gomoljasta sončnica, papeževa ali svinjasta repa, laški krompir, laška repa, laškica in tudi sladki krompir. Po angleško pa se rastlina imenuje jerusalem artichoke (jeruzalemska artičoka).

Pridevnik laški oz. laška ne pomeni, da rastlina prihaja iz Laškega kot laško pivo, temveč da je k nam prišel iz dežele laške. Kot pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika je to starinski izraz za Italijo. V resnici pa topinambur izhaja iz Severne Amerike, kjer so ga uživali že Indijanci. V 16. stoletju so se z njim srečali in ga začeli uporabljati tudi francoski priseljenci v Kanadi. Potem so ga prinesli domov v Francijo in od tam se je razširil še na Italijo. Konec 19. stoletja je iz Italije prišel tudi k nam. Največ nasadov topinamburja v Evropi je še vedno v Franciji in Italiji, pri nas pa so ga največ sadili na Štajerskem in Dolenjskem. Kjer so ga v preteklosti zasadili, se je pogosto zarasel in razširil tudi v naravo. Tako ni presenetljivo, da ga še danes najdemo samoraslega na brežinah rek in potokov, zlasti v Zasavju.

Pri nas se je s proučevanjem topinamburja največ ukvarjal pokojni profesor dr. Jože Spanring iz ljubljanske Biotehniške fakultete. Vzgojil je namreč novo domačo zgodnjo sorto topinamburja, ki jo je zaradi bele barve mesa imenoval bela.

Topinambur ni le podoben sončnici, ampak je njen bližnji sorodnik, oba spadata v isti rod. V nasprotju z enoletno sončnico je topinambur trajnica. Njegovo latinsko ime je Helianthus tuberosus, kar dobesedno pomeni gomoljasta sončnica.

Topinamburjevi gomolji so odebeljeni deli korenin. Pogosto so rogljasto razdeljeni in nekoliko spominjajo na ingver. Osrednji, najdebelejši del je hruškaste ali vretenaste oblike. Na vrhu izrastkov oz. rogljev so očesa. Večinoma so gomolji široki 3 do 6 cm, dolgi pa 7 do 10 cm. Povprečna masa gomolja je 50 do 100 g. Barva lupine je največkrat bela, rdeča ali rumena, notranjost pa bela ali rumena.

Iz topinamburjevega gomolja spomladi požene več stebel visokih od 1,5 do 3 m, ki nosijo srčaste ali jajčaste liste. Cela rastlina je zaradi trdih dlačic hrapava. Na vrhu stebel se razvije sončnici podobno rumeno koškasto socvetje s premerom do 8 cm.

Jeseni se pod zemljo razvijejo novi gomolji, ki jih lahko izkopljemo za prehrano. Najboljše je, da gomolje izkopavamo spoti, ko jih potrebujemo. Na voljo so nam od konca septembra pa vse do začetka pomladi. Gomolji, ki ostanejo v zemlji lahko prezimijo tudi pri temperaturah -30 °C in naslednje leto spet poženejo. Če naslednje leto na isti gredi ali njivi ne bi želeli imeti topinamburja, se ga z izkopavanjem gomoljev celo ne bomo mogli čisto znebiti. Pred saditvijo moramo torej dobro premisliti, na kateri gredi ga želimo imeti. Če pa se ga že želimo znebiti, to najlažje naredimo tako, da v juniju populimo vse rastline, ki so takrat že izčrpale energijo starih gomoljev, novih pa še niso začele tvoriti.

Topinambur je tudi dobra medovita rastlina in daje čebelam dragoceno pozno pašo od avgusta do novembra, rastline zasajene ob robovih gozdov, pa so dobra hrana za divje živali.


Topinambur v prehrani

Topinamburjeve gomolje lahko uživamo surove ali toplotno obdelane, torej kuhane ali pečene. Surovi imajo okus po lešnikih oz. orehih. Iz gomoljev lahko naredimo prav vse jedi, ki jih pripravljamo iz krompirja, za razliko od krompirja pa ima nekoliko bolj sladkast okus. Nekaj receptov bomo na Lačni Bučki predstavili ta teden v naši petkovi objavi. Zaradi rogljasto razvejanih gomoljev, je topinambur nekoliko težje lupiti, zato jih je najbolje kar samo dobro zdrgniti s krtačo.

Hranilna vrednost topinamburja

Kar se tiče vsebnosti mineralov in vitaminov, je topinambur precej podoben krompirju. V primerjavi s krompirjem ima topinambur nekoliko več železa, vitamina E, ima pa manj cinka in vitamina C. Topinambur vsebuje tudi manj natrija kot krompir, kar pa ni moteče, saj natrija večinoma zaužijemo preveč. Tako krompir kot topinambur vsebujeta približno 2 % proteinov, skoraj nič maščob ter okoli 16 % ogljikovih hidratov. Glavna razlika pa je, da je glavni ogljikov hidrat v krompirju škrob, v topinamburju pa inulin, ki daje topinamburju tudi sladkast okus.

Škrob, ki je sestavljen iz medsebojno povezanih molekul glukoze, se v naših prebavilih razgradi na svoje sestavne dele, nastala glukoza pa preide v kri. Inulin pa je sestavljen iz povezanih molekul fruktoze, teh vezi pa naši prebavni encimi ne morejo razgraditi. Inulin tako ostaja v naših prebavilih in deluje kot prehranska vlaknina. Ugotovili so, da inulin v prebavilih poveča absorpcijo kalcija in magnezija. V debelem črevesju inulin stimulira razvoj koristnih črevesnih bakterij, ter tako posredno uravnava prebavo in stimulira imunski sistem. Živila, ki stimulirajo razvoj črevesnih bakterij imenujemo prebiotiki. To je podoben izraz kot probiotiki, ki pa pomeni hrano, ki vsebuje žive bakterije sposobne življenja v debelem črevesju. Ker se inulin ne razgradi do posameznih sladkorjev, ki zato ne pridejo v kri, je topinambur primerna hrana za sladkorne bolnike. Zato tudi razlog, da je kalorična vrednost topinamburja je približno 3x manjša od kalorične vrednosti krompirja.


Dodatno branje:

http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/users/1/agronomija/Katedra/POZABLJENE_POLJ%C5%A0%C4%8CINE_topinambur.pdf

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *