Štiri semena in en plod

Poletje je čas, ko smo radi čim več zunaj, čim manj pa v vroči kuhinji. Danes smo zato pripravili zelo enostavno kosilo, da smo se v kuhinji zadržali le 5 minut za pripravo hrane, potem pa je trajalo še 15 minut, da se je kosilo skuhalo. Osnova je bila bučka, oziroma cuketa, kot ji tudi rečemo. Ta je bila iz lastnega vrta, kjer njeni plodovi tako hitro rastejo, da smo jo nabrali šele nekaj dni po optimalni zrelosti. Zaradi tega je bila ogromna in je vsebovala že dobro vidna semena. Bučka je torej ta plod, po katerem je dobilo kosilo ime in njena semena so prva od štirih semen. Ostala tri semena v današnjem kosilu so bila še makova semena, sončnična semena in ajdova kaša.

Makova semena se pri nas, pa tudi v drugih kulturah tradicionalno uporabljajo predvsem v sladicah. Najprej seveda pomislimo na prekmursko gibanico in na makovo potico, ki imata makov nadev, potem pa še na različne biskvite, kjer mak dodamo v testo. Na tirolskem so zelo priljubljeni kvašeni cmoki imenovani Germknodel, ki so obilno posuti z zmletim makom. Te cmoke radi jemo tudi turisti na smučiščih.

Mak je rastlina, iz katere poleg okusnih semen pridobivamo tudi opij in iz njega morfin. Morfin lahko koristno uporabljamo kot pomembno zdravilo, lahko morfin in iz njega izdelan heroin seveda tudi zlorabljamo. Znanih je nekaj primerov, ko so športnikom na doping testu ugotovili v krvi prisotnost morfina le zato, ker so uživali nekoliko večje količine makovih semen. Šlo je za nizke koncentracije, ki niso imele nobenega učinka na telo, vendar je test vseeno zaznal njihovo prisotnost. Kasneje smo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani ugotovili, da makova semena ne vsebujejo prav nič morfina, se pa morfin nahaja v drobnem prahu, ki nastane pri drobljenju oz. odpiranju makovih glavic in se prime na površino semen. Ta prah je komaj opazen in ni prav nič škodljiv, če pa se bojimo, da nas bodo zasačili na doping testu, lahko makova semana pred uporabo splaknemo.

Kako smo pripravili jed?

	Količina (g ali ml)	Cena za 4 osebe (EUR)
Glavna jed
Olivno olje	50	0,30
makova semena	60	0,90
sončnična semena	70	0,35
ajdova kaša	200	0,49
Bučke	1000	1,49
sol	2	0,00
Skupno		3,53

V ponvi smo segreli olivno olje, dodali makova semena in jih na hitro popražili. Nato smo dodali in popražili še sončnična semena in nato še bučke, ki smo jih narezali na centimetrske kocke. Po nekaj minutah smo dodali ajdovo kašo ter solili in zalili z skodelico vode. Ajdova kaša potrebuje okoli 15 minut, da se primerno skuha. Ker smo makova semena dobro toplotno obdelali (minuta praženja na olju in 15 minut kuhanja v vodi), smo uporabili kar nezmleta makova semena. Kadar uporabljamo surova ali manj toplotno obdelana makova semena, jih je dobro pred uporabo zmleti, da na ta način počimo njihov trd ovoj in omogočimo sprostitev hranilnih in aromatičnih snovi.

Današnje kosilo je bilo rekordno poceni. V resnici smo za sestavine za kosilo za 4 osebe plačali le malo čez 2 €, saj smo bučko pobrali na domačem vrtu. V preglednici smo upoštevali trgovinsko vrednost bučke, zato je cena nekoliko višja, vendar znaša še vedno manj kot 90 centov na osebo.

Hranilna vrednost kosila

	s kosilom zaužita količina		% od dnevnih potreb
Energija	506,6	kcal	25,3
Proteini	14,971	g	26,7
Celokupna maščoba	29,604	g	67,3
Ogljikovi hidrati	53,682	g
Škrob	33,75	g
Sladkor	7,176	g
Prehranske vlaknine	12,518	g	50,1
Kalcij	293,195	mg	29,3
Železo	4,361	mg	43,6
Magnezij	230,13	mg	57,5
Fosfor	587,125	mg	83,9
Kalij	1069,265	mg	53,5
Natrij	223,965	mg	40,7
Cink	4,121	mg	41,2
Baker	1,009	mg	112,1
Mangan	2,627	mg	114,2
Selen	20,603	µg	41,2
Vitamin A	25	µg	2,5
Vitamin E	6,927	mg	46,2
Vitamin D	0	µg	0
Vitamin C	45,145	mg	45,1
Tiamin (B1)	0,371	mg	28,6
Riboflavin (B2)	0,429	mg	28,6
Niacin (B3)	5,062	mg	34,9
Pantotenska kislina (B5)	2,407	mg	40,1
Vitamin B6	0,762	mg	50,8
Folna kislina (B9)	134,775	µg	33,7
Vitamin B12	0	µg	0
Vitamin K	18,748	µg	26,8

Kosilo je bilo, kot imamo navado v Lačni bučki, odmerjeno tako da smo z njim pokrili 25 % dnevnih potreb po kalorijah pri povprečnem človeku. Zelo dobro smo pokrili tudi vsaj enak, torej 25 % delež potreb po posameznih hranilih (proteinov, vitaminov, mineralov,…), razen vitaminov A ter B12 in D, ki ju v rastlinski hrani praviloma ni. Magnezija smo pri tem kosilu zaužiuli toliko, da smo z njim pokrili kat 57 % dnevnih potreb in največ ga je prispevala ajdova kaša. Vitamin A pa bomo zlahka nadomestili v enem od naslednjih obrokov, ki bo vseboval na primer nekaj korenčka. Sicer pa pri vitaminih niti ni potrebno, da jih prav vsak dan zaužijemo dovolj. Konkretno za vitamin A velja, da imajo ljudje v svojih jetrih zaloge tega vitamina, ki zadoščajo za eno leto. Tako lahko načeloma nekdo celo leto uživa hrano, ki je povsem brez tega vitamina, pa to ne bo imelo nobenih škodljivih posledic. Po tem letu bo sicer moral uživati nekoliko večje odmerke, da si bo poleg rednih potreb lahko še dopolnil zaloge. Pri Lačni bučki, se nam ni treba bati, da bi imeli zaloge izpraznjene, saj naša kosila mnogokrat vsebujejo več kot le minimalne količine vitamina A. Kvinojina mineštra s čija pudingom je za 3x presegla minimalno potreben vnos.

Za bolj natančen vpogled izračunane hranilne vrednosti, pa lahko kliknete na Hranilne vrednosti.

Lep praznični teden vam želi, vaša Lačna Bučka 🙂

PS: če imate pa kakršna koli vprašanja o današnjem kosilu, o njegovi hranilni vrednost, ali če imate predloge za bodoča kosila, nam jih lahko pošljete na lacna.bucka@gmail.com. Veseli bomo vsakega maila!