Zrno na zrno

Zelenjavna ajdota z motovilcem in rdečim fižolom

Tokrat smo pripravili zelenjavno “ajdoto” in solato iz motovilca z vrta ter rdečega fižola. Izraz ajdota smo najprej uporabili v šali, kajti težko rečeš nečemu rižota, če namesto riža vsebuje ajdovo kašo. Vendar se je potem izkazalo, da to ni samo naša izmišljena beseda, kajti pogosto jo lahko zasledimo v kakšnih receptih.

Najprej smo na olivnem olju prepražili vso zelenjavo, ki smo jo imeli na voljo. Uporabili smo čebulo, korenje, temno bučko in papriki. Med praženjem smo dodali še nesoljene arašide in ajdovo kašo in vse skupaj zalili z vodo. Poleg soli, nismo dodali nobenih drugih začimb, saj ima ajdova kaša, sicer nežen, a zanimiv značilen vonj, ki zelenjavo prijetno zaokroži in bi ga bilo škoda prekriti z začimbami.

nfd

Za solato smo uporabili motovilec z vrta, ki smo ga z veseljem porabili, dodali pa smo še rdeč fižol iz konzerve ter vse skupaj zmešali z bučnim oljem.

Koliko je znašala cena našega obroka in kako je s hranilno vrednostjo?

Izkazalo se je, da je tudi tokrat cena celotnega kosila malo manj kot 4€, torej manj kot 1€ na osebo. Cena je tokrat tako nizka tudi zaradi tega, ker smo uporabili motovilec z vrta. Motovilec v trgovini ni najcenejša solata in če bi ga kupili, bi bila cena kosila na osebo približno 1,33€ in bi to bil motovilec njegova najdražja sestavina.

Za tiste, ki so jim številke in cene bližje: Bi znali oceniti, na katerem mestu je ajdova kaša glede na ceno, če bi vse sestavine kosila razvrstili po vrstnem redu?

Izkaže se, da je v kombinaciji s tokratnimi sestavinami ajdova kaša po ceni na 4. mestu, vendar v energetskem prispevku pa je absolutna zmagovalka.

V recepturah našega bloga velikost porcij zmeraj odmerimo tako, da celotno kosilo pokrije približno ¼ dnevnih energetskih potreb povprečnega človeka. Seveda je med nami le malo ljudi, ki so povsem enaki povprečnemu, in verjamemo, da si bo velikost obroka znal vsak sam prilagoditi svojim potrebam. Za naše izračune hranilne vrednosti je pomembno le, da so razmerja med vsemi makro- in mikro hranili ustrezna. In razmerje se z velikostjo porcije ne spreminja.

Pa poglejmo, ali nam je današnje kosilo zagotovilo vnos ¼ (25 %) dnevnih potreb po vseh posameznih hranilih. Z drugimi besedami, kakšna je njegova hranilna vrednost: Pokrili smo 32 % potreb po proteinih. Pri tem sta po 6 g prispevala ajdova kaša in arašidi, 3 g pa fižol.

Podobno kot potreba po proteinih, so bili s tem kosilom pokriti tudi ustrezni deleži (več kot 25 %) dnevnih potreb po vseh makro hranilih: po lipidih, po vsaki od esencialnih aminokislin. Izmed mineralov je kosilo vsebovalo malo manj kalcija (12 % dnevnih potreb) in selena (16 % dnevnih potreb). Ta primanjkljaj bomo zlahka nadoknadili z ostalimi obroki, npr. s tofujem, kislim zeljem in polento. V prejšnjem blogu so te sestavine pokrile preko 40 % potreb po teh dveh mineralih.

Zagotovili smo tudi ustrezen vnos večine vitaminov razen vitamina B12 in vitamina D, kot je za vegansko prehrano običajno.

Predstavljeno kosilo ni vsebovalo pšenice ali drugih žit z glutenom in je torej primerno za ljudi na brezglutenski dieti.

Za bolj natančen vpogled izračunane hranilne vrednosti, pa lahko kliknete na Hranilne vrednosti kosila.

Prijeten vikend in se beremo,

Lačna Bučka

PS: če imate kakršna koli vprašanja o današnjem kosilu, o njegovi hranilni vrednost, ali če imate predloge za bodoča kosila, bomo veseli vašega maila na: lacna.bucka@gmail.com