Vitamin A je lipidotopen vitamin, ki ga ne sintetiziramo sami, ampak ga moramo v telo vnesti s hrano. Ima pa pomembno vlogo pri ohranjanju vida, pri diferenciaciji epiteljskih celic, stimulaciji imunskega sistema in presnovi železa.
V državah v razvoju je pomanjkanje vitamina A pogost vzrok za slepoto pri predšolskih otrocih.
Kot vitamin A imenujemo skupino spojin, ki imajo kvalitativno enako biološko aktivnost kot retinol in provitamin A karetinoidi, ki so prekurzorji retinola v hrani. Vsem tem spojinam je skupna oblika molekule, ki vsebuje monociklično osnovo s petimi ogljik-ogljik dvojnimi vezmi in funkcionalno skupino na koncu acikličnega dela. Zaradi podobne strukture, kot jo ima retinol, lahko takšne spojine imenujemo tudi retinoidi. Retinol se lahko oksidira do retinala in retinojske kisline ali pa zaestri z organsko kislino.
Največ vitamina A je shranjenega v jetrih, in sicer kar 50-80 % celotne količine vitamina A, manjši delež pa je tudi v maščobnem tkivu in ostalih tkivih.
Biološko aktivnost spojin, ki imajo aktivnost vitamina A, izražamo z retinol ekvivalenti (RE), pri čemer je 1 ug RE enak 1 ug retinola. Zaradi slabše absorpcije karotenoidov in njihove pretvorbe v retinol je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) določila, da je 1 ug RE 1 ug retinola, 6 ug B-karotena in 12 ug drugih provitamin A karotenoidov.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za vitamin A odobrila naslednje zdravstvene trditve, ki se lahko uporabljajo na živilih, ki so dober vir tega vitamina:
- prispeva k ohranjanju zdravih sluznic
- prispeva k ohranjanju zdrave kože
- ima vlogo pri ohranjanju vida
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema
- ima vlogo pri specializaciji celic
- ima vlogo pri presnovi železa
EFSA je določila ciljno koncentracijo retinola, in sicer 20ug na gram jeter, ter na tej osnovi določila povprečne potrebe. Pri tem se upoštevajo nekaj faktorjev: razmerje v celokupnem retinolu v telesu in retinolom v jetrih je 1,25; masa jeter je 2,4 % telesne mase; katabolna stopnja retinola je 0,7 % na dan; učinkovitost shranjevanja zaužitega retinola je 50 %; referenčna telesna masa v EU za moške je 68,1 kg in za ženske 58,5 kg.
Do 14. leta je povprečna potreba vitamina A 480 ug/dan za deklice in dečke, od 15 do 17 leta je za deklice in tudi za odrasle ženske povprečna potreba vitamina A 490 ug/dan za dečke od 15 do 17 leta pa 580 Ug/dan za odrasle moške pa 570 ug/dan. Ker se pri nosečinicah in doječih materah retinol kopiči v maternici in plodu, kasneje pa izloča v materino mleko, je za njih povišana potreba vitamina A in sicer 540 ug/dan za nosečnice in 1020 ug/dan za doječe matere.
Vitamin A je v naravi prisoten v različnih oblikah. Rastline, ki so lahko zelene, rumene in oranžne sintetizirajo poliizoprenoidne pigmente karotenoide, ki se metabolizirajo do retinolov in imajo aktivnost vitamina A – imenujemo jih provitamin A karotenoidi. Mednje spadajo α-karoten, β-karoten, γ-karoten, in β-kriptoksantin. Provitamin A karotenoidi pa so prisotni tudi v izdelkih živalskega izvora, ker se nekatere živali hranijo z rastlinami, ki te pigmente sintetizirajo. Tako se vitamin A nahaja v mleku, mesu, jajcih, vendar v obliki estra retinola z dolgoverižnimi maščobnimi kislinami. Retinol najdemo izključno v živilih živalskega izvora, proizvajajo ga tudi nekatere bakterije.
|
Hrana |
Vsebnost vitamina A (ug RE/100 g živila) |
Povprečna dnevna vrednost % |
|
Korenje |
835 |
104 |
|
Sladki krompir |
710 |
89 |
|
Špinača |
469 |
59 |
|
Buča |
430 |
54 |
|
Ohrovt |
241 |
30 |
|
Rdeča paprika |
157 |
20 |
|
Marelice |
96 |
12 |
|
Paradižnik |
42 |
5 |
|
Solata ledenka |
25 |
3 |
|
Nektarine |
17 |
2 |
|
Pomaranče |
11 |
1 |
Nekaj predlogov kosil Lačne Bučke, ki so bila bogata z vitaminom A:
Pomanjkanje vitamina A
Tkivne zaloge vitamina A vzdržujejo potrebe pri pomanjkanju le tega. Pomanjkanje pa se začne kazati, ko je koncentracija retinola v plazmi manjša od 20 ug/dl, oz. ko je koncentracija retinola v jetrnem tkivu manjša od 20 ug/g.
Pomanjkanje vitamina A je lahko posledica podhranjenosti, predvsem z beljakovinami. Te so namreč pomembne pri sintezi transportnih proteinov za retinol. Pomanjkanje beljakovin ne pomeni samo slabšo absorpcijo vitamina A, temveč tudi oviran transport in delovanje tarčnih organov.
Primarno pomanjkanje pa lahko nastane tudi zaradi prehranjevanja s hrano, ki vsebuje zelo malo rumene in zelene zelenjave ter sadja. Sekundarno pomanjkanje pa je lahko posledica kroničnega poslabšanja absorpcije maščob, zaradi različnih bolezni, ki ovirajo izločanje pankreatičnih encimov ali žolčnih kislin, lahko pa tudi zaradi diete z malo maščobami. Pomanjkanje lahko povzroči tudi kronično izpostavljanje cigaretnemu dimu, ki vsebuje oksidant benzopiren, ki lahko izčrpa vire vitamina A. Pomemben pa je tudi cink, ki vpliva na absorpcijo, transport in metabolizem vitamina A.
Znaki, ki kažejo na pomanjkanje vitamina so različni. Splošni znaki so izguba apetita, zastoj rasti, suhe in keratinizirajoče membrane in infekcije. Pri očesu se pojavi suha sluznica, razjede, kseroza roženice in beločnice, nočna slepota. Koža nastane groba in luskava, grobi so lahko tudi lasje, mišice pa oslabijo. Sluzi v prebavnem traktu se zmanjšajo, epitel se spremeni in pojavi se driska, ravno tako pa lahko pride do zmanjšanja izločanja mukusa in spremembe epitela ter zmanjšanja elastičnosti tkiva tudi pri respiratornem traktu.
Prekomeren vnos vitamina A
Do tega lahko pride zaradi dolgotrajni izpostavitvi večjim odmerkom vitamina. Prve spremembe so najprej vidne na koži in sluznicah. Pojavijo se suha usta in nosna votlina, sledijo suhe oči in konjuktivitis. Koža postane suha, srbeča in se lušči. Pojavi se lahko tudi dermatitis, alopecija in lomljivi nohti, pa tudi glavobol in bruhanje. Moramo pa vedeti, da karotenoidi na splošno tudi v večjih odmerkih niso toksični. Prekomeren vnos le-teh povzroči akumulacijo in rumeno obarvanja kože (karotenodermija), ki pa ni škodljivo in izzveni, ko se karoteni normalizirajo.