Vitamin K

Vitamin K je v maščobi topen vitamin, ki ne nosi imena le ene spojine, ampak več spojin s podobno strukturo in delovanjem. Posamezne spojine vitaminov K imenujemo vitameri, med sabo pa se razlikujejo po dolžini in nasičenosti stranske verige v strukturi.

Med pomembnejšimi je v naravi prisoten vitamin K1 ali filokinon, ki se nahaja predvsem v zeleni zelenjavi. Vitamini K2 ali menakinoni so spojine, ki jih proizvajajo bakterije prebavne flore, najbolj znana pa sta menakinon-4 (MK-4) in menakinon-7 (MK-7). Poleg bakterij je vir vitaminov K2 tudi hrana živalskega izvora, kot so jajca, ribe in meso, pa tudi bakterijsko fermentirana hrana v katero sodijo jogurti in siri. Tretja skupina vitamerov pa je vitamin K3 ali menadion, ki je sinteznega izvora in se v naravi ne pojavlja, uporablja se predvsem pri krmi živali. 

Ker vitamin K sintetizirajo samo rastline in bakterije, ga moramo v telo vnesti s hrano. Njegova funkcija v telesu je poleg aktivacije beljakovin, ki so potrebne za strjevanje krvi, tudi preprečevanje kalcifikacije arterij in drugih mehkih tkiv, regulira delitev in diferenciacijo celic in pospešuje mineralizacijo kosti. 

Evropska agencija za varsnot hrane (EFSA) je za vitamin K odobrila naslednje trditve:

  • Prispeva k normalnemu strjevanju krvi
  • Prispeva ohranjanju zdravih kosti 

Dnevni vnos vitamina K pri odraslih znaša 1 µg/kg telesne mase in se od spola ne razlikuje, isto pa velja tudi v času nosečnosti in dojenja. Za odraslo osebo znaša okoli 70 µg/dan, za najstnike od 11 do 17 let pa 45 µg oz 65 µg/dan. Vitamin K se v črevesju absorbira na podoben način kot ostali lipidi. V primerjavi z vitaminom C, ki se redno izloča iz telesa, pa vitamin K ostaja v telesu in sicer največ v jetrih, ki je primarni organ za hrambo. 

Z vitaminom K je zelo bogata zelena listnata zelenjava. Med vsemi zmaga predvsem špinača, sledi pa ji ohrovt, belo zelje, soja… Več pa si lahko pogledate v tabeli  

 

Živilo 

Vsebnost vitamina K (µg)

% PDV*

špinača 

423

644

ohrovt

390

519

zelje

76

101

soja

47

63

solata ledenka

24

32

avokado

21

28

borovnice

19,3

26

fižol

19

25

korenje

13,2

18

paradižnik

7,9

11

edamec

2,3

3

skuta

2,3

3

parmezan

1,7

2

 

Japonska tradicionalna jed imenovana natto je daleč najbogatejši vir MK-7 oz. vitamina K2. V 100g živila je kar 1098 µg vitamina K2. Natto je z gram pozitivno bakterijo imenovano Bacillus subtilis var. natto fermentirana soja, ki se na Japonskem najpogosteje je za zajtrk.

Nekaj predlogov naših kosil, ki so bila zelo bogata z vitaminom K 


Kot smo že napisali, je vitamin K zelo lipofilen, kar pomeni, da se veže na maščobe. Študije so pokazale, da je pri sveži zelenjavi slabša absorpcija vitamina K1. Pri špinači so npr. ugotovili, da kljub temu, da je zelo bogata z vitaminom K1, bila absorpcija vitamina pri sicer majhni skupini zdravih prostovoljcev le 4,1 %. Ko so špinači dodali maslo, pa je absorpcija dosegla 13,3 %. Pri tem moramo vedeti, da slednji rezultat na videz nizkim procentom še vedno pomeni več kot 60 µg vitamina K1 na 100 g špinače, kar pa je že skoraj količina priporočenega dnevnega vnosa vitamina! 

Malo boljša absorpcija je pri vitaminu K2, ki se nahaja predvsem v hrani živalskega izvora, vendar pa ga je količinsko precej manj v posamezni hrani. Vitamin K proizvajajo tudi aerobne gram pozitivne in anaerobne bakterije v črevesni flori, vendar pa je tukaj omejujoč dejavnik in sicer odsotnost žolčnih soli v debelem črevesu, ki so potrebne za absorpcijo vitamina K2.

Dobro je tudi vedeti, da termična obdelava živil, kot je kuhanje in pečenje, ne vpliva na stabilnost vitamina, z zmrzovanjem pa se vitamin K izgubi. 


Glede na doslej znane raziskave, pri katerih so uporabili dlje trajajoče visoke odmerke, škodljivi učinki niso bili opaženi. 

Vzrokov za pomanjkanje vitamina K je več. Lahko so primarni, če vitamina v telo ne vnesemo dovolj s hrano. Sekundarni vzroki pomankanja pa so: prehranjevanje z dieto, ki vsebuje zelo malo maščob, motnje v absorpciji maščob, neravnovesje v črevesni flori, antikoagulantna terapija ali pa nezadosten prehod vitamina K preko placente. 

Glavni znak pomanjkanja vitamina K so koagulopatije, ki se kažejo pri podaljšanem času strjevanja krvi in hipoprotrombinemiji, torej zmanjšani količini krvnih proteinov. Nizke vsebnosti vitamina pa so v raziskavah povezali tudi s povečanim tveganjem za osteoporozo, zlomov in poškodb hrustanca ter osteoartritis. Pri starostnikih in bolnikih s kronično ledvično boleznijo je tveganje še povečano. 

Zaradi slabe prehodnosti vitamina K preko placente, nezadostna vsebnost vitamina v materinem mleku in sterilnega črevesja brez bakterij še nekaj dni po rojstvu, imajo novorojenčki povečano tveganje za pomanjkanje vitamina K. Za preprečevanje pomanjkanja se v klinični praksi uporabljajo pripravki vitamina K, ki jih prejmejo novorojenčki takoj po rojstvu, po prvem dojenju, nekaj dni kasneje ter mesec kasneje, če je otrok samo dojen.


Dodatno branje: 

https://ods.od.nih.gov/factsheets/VitaminK-HealthProfessional/

Minerali, vitamini in druge izbrane snovi; Peterlin Mašič, Obreza, Vovk; Ljubljana : Slovensko farmacevtsko društvo, 2020